-
1 органическое вещество
organska snov -
2 matter
['mætə] 1. noun1) (solids, liquids and/or gases in any form, from which everything physical is made: The entire universe is made up of different kinds of matter.) materija2) (a subject or topic (of discussion etc): a private matter; money matters.) zadeva3) (pus: The wound was infected and full of matter.) gnoj2. verb(to be important: That car matters a great deal to him; It doesn't matter.) pomeniti- be the matter
- a matter of course
- a matter of opinion
- no matter
- no matter who
- what
- where* * *I [maetə]nounmaterija, snov, stvar; medgnoj; juridically zadeva, predmet; plural (brez člena) stvari, reči; povod, vzrok ( for za); predmet, tema, vsebina (knjige); printing rokopis, stavek; važnost (of)juridically matter in controversy — sporna zadevajuridically matter in issue — sporna zadeva; stvar, ki jo je treba še dokazatiprinted matter — tiskovina, tiskovinepostal matter — vse stvari, ki se lahko pošiljajo po poštias near as no matter — skoraj, za lasas a matter of fact — v resnici, pravzaprava hanging matter — zločin, ki se kaznuje s smrtjono laughing matter — ni šala, resna zadevanot to mince matters — ne slepomišiti, povedati odkritoto take matters easy — nalahko jemati, ne delati si skrbiwhat matter? — in kaj potem?what's the matter? — kaj pa je?what's the matter with this? — je kaj narobe s tem?II [maetə]intransitive verbbiti važen, pomeniti (to komu, za); medgnojiti sedoes it matter? — ali je važno?it doesn't matter — nič ne de, ni važno
См. также в других словарях:
snóv — í ž (ọ̑) 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa: snov se spreminja; mrtva, živa snov; zakon o ohranitvi snovi 2. navadno s prilastkom kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa in ima določene lastnosti, značilnosti: ta snov dobro… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
orgánski — a o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na organ 1: organske bolezni, poškodbe; organske motnje; delovanje organskih sistemov / organski občutki 2. ki je del žive narave, ki izhaja iz žive narave: organski odpadki; organsko gnojilo / organski procesi v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tólšča — e [u̯š] ž (ọ) 1. trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki: meriti tolščo v mleku / rastlinska, živalska tolšča 2. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mást — í ž (ȃ) 1. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega tkiva: jazbečeva, kitova, polšja, zajčja mast // taka snov, pridobljena iz svinjskega maščobnega tkiva: hraniti mast v hladnem prostoru; razbeliti, raztopiti mast; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uméten — tna o prid. (ẹ ẹ̄) 1. narejen, nastal kot rezultat človekovega dela, ne narave same: umetni dež, led, sneg; umetni potresi; umetna svetloba; umetna snov; rože niso prave, ampak umetne; naravna in umetna vlakna; to jezero je umetno / umetni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nukleínski — a o prid. (ȋ) biol., kem., v zvezi nukleinska kislina organska snov, ki jo sestavljajo organska baza, sladkor in fosforjeva kislina: odkritje nukleinske kisline v virusih; nukleinska kislina in beljakovine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
barvílo — a s (í) 1. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo: ljudje brez kožnega barvila; krvno, lasno barvilo 2. kem. organska snov za barvanje: bazično barvilo; naravna barvila / anilinsko barvilo 3. redko ličilo: barvilo za ustnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mása — e ž (ȃ) 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sintétičen — čna o prid. (ẹ) 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
asimilát — a m (ȃ) 1. kdor se je asimiliral: čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat 2. biol. organska snov, ki nastane pri asimilaciji: asimilati v klorofilnih celicah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čreslovína — e ž (í) organska snov trpkega okusa, ki se uporablja zlasti za strojenje: pridobivati čreslovino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
